Beatles_Jesus

Beatli so se razšli leta 1970, rodila sem se leto kasneje. Nikoli nisem doživela beatlomanije, v spominu pa so mi ostale njihove pesmi. Med njimi predvsem tri, ki so se pogosto vrtele na radijskih postajah tudi petnajst let po njihovem razpadu: Help, Yesterday in Let It Be. Moje težave z življenjem so bile vedno dovolj velike za poezijo, ki so jo prodajali Beatli, ne glede na to, da je bila skupina v času moje mladosti že davno »passe«. Zlahka sem se poistovetila z mislijo, da danes nisem tako samozavestna kot včeraj, da sem pač malo na tleh. Vedno se je našla kakšna senca, ki mi je zagrinjala svetlejši pogled v prihodnost in »Help!«, Na pomoč, je bila mantra, ki je imela tudi v bleščečih osemdesetih veliko vernikov. Ko danes kolege povprašam, ali so poslušali Beatle, se večina izmika, češ, Beatlov pa res ne. Billy Idol' Ja. Iron Maiden' Absolutno. Rolling Stones' Zakon! Beatli' Eh ... Kakorkoli, The Beatles so očitno znali šepetati besede modrosti, že v mladosti so se naučili, da za dežjem vedno posije sonce – Here Comes the Sun (sije sonce). Zanje je sonce sijalo dobrih deset let, vendar tako močno, da se opekline, ki so jih povzročili, čutijo tudi 50 let kasneje. Letos namreč mineva 50 let od njihovega nastanka in 40 let od razpada. Ob tej priložnosti so v Sloveniji združili moči skladatelj Gregor Strniša, režiser Iztok Lovrič in gledališko-glasbeni kolektiv Paramundus. V sredo so v Kinu Šiška izvedli operni rock'n'roll projekt Beatlegeist, z željo, da bi obudili »beatlovski duh« šestdesetih let. »Kdor se spominja šestdesetih, ve, kaj je beatlovski duh, kdor pa o tem še nič ne ve, ima zdaj priložnost, da se seznani z njim,« so zapisali na spletni strani Kina Šiška. The Beatles so bili veliko več kot glasbena skupina; bili so utelešenje idealov napredka in so odločilno zaznamovali družbene in kulturne premike šestdesetih let. Štirje fantje iz Liverpoola so bili sinovi delavskega razreda, ki so postali ena komercialno najuspešnejših in priznanih zasedb v zgodovini popularne glasbe. Prodali so več kot 400 milijonov plošč. Njihova priljubljenost je prerasla v »beatlomanijo«. Danes njihove uspešnice veljajo za zimzelene melodije, na katere množice veže nostalgija, čeravno si tega ne upajo več priznati, ker biti zlati fant ni več moderno. Lepe obleke, ozke kravate in prijazni hiti – The Beatles so bili na začetku kariere idealna skupina, ki zaskrbljenim mamam ni delala sivih las; vse do leta 1966, ko se jim je na svetovni turneji pridružil fotograf Robert Whitaker, ki je njihov sladki imidž nekoliko poškropil s krvjo. »Ideja se mi je porodila med spanjem: sanjal sem o čredi deklet, ki je raztrgala Beatle na poti iz koncertne dvorane, « je dejal Whitaker, ki je zlate dečke oblekel v bele halje, priložil nekaj kosov surovega mesa in odrezane plastične glave otrok. Takšni so Beatli krasili naslovnico ameriške izdaje albuma Yesterday and Today, vendar so zaradi zgroženih prodajalcev in radijskih postaj naslovnico hitro umaknili. A je zaradi varčnosti niso odstranili, temveč so kar čez nalepili novo podobo četverice, zbrane okrog velikega kovčka. Ko se je to razvedelo, so oboževalci s plošč bolj ali manj uspešno poskušali odlepiti nove ovitke. Istega leta se je na zlate fante spravila še cerkev. John Lennon si je nakopal jezo številnih vernikov, ko je oznanil, da so Beatli bolj priljubljeni od Jezusa. V nekem intervjuju je dejal: »Krščanstvo bo nekoč izumrlo. Skrčilo se bo in izginilo. O tem mi sploh ni treba prepričevati nikogar, prav imam in nekoč se bo to tudi pokazalo. Trenutno smo bolj priljubljeni kot Jezus, ne vem, kaj bo prej izginilo – rock'n'roll ali krščanstvo.« Papež Benedikt XVI. je Beatlom v imenu Rimskokatoliške cerkve pravkar »odpustil«. Vatikanski časnik Osservatore Romano je skupini konec prejšnjega tedna posvetil dva članka ter zapisal, da so res živeli razuzdano in celo trdili, da so bolj znani kot Jezus, a je ob poslušanju njihovih pesmi vse to nepomembno: »Njihove lepe pesmi so spremenile glasbo in še vedno navdušujejo množice.« Seveda si v Vatikanu niso mogli kaj, da ne bi speljali vode na svoj mlin, ko so zvito pripisali: »Fascinacija z Jezusom je bila tako velika, da je privlačila heroje tistega časa.« Heroji so se sprva imenovali The Silver Beatles, potem so se preimenovali v The Beatles. Na začetku so igrali po manjših lokalih in na zabavah. Prvi dve leti so se kalili v nemškem Hamburgu, kjer so igrali v neuglednih klubih. V mestu so lani odprli muzej Beatlemania, posvečen skupini. Od leta 1962 so skupino sestavljali John Lennon, Paul McCartney, George Harrison in Ringo Starr. Njihov vzpon se je začel, ko so spoznali menedžerja Briana Epsteina, ki je fante vzel v roke. Do njegovega prihoda so na odru jedli, pili in kadili in nastopov niso jemali prav resno. Brian jim je kupil elegantne obleke, spilil njihov odrski nastop in jih počesal. Zasloveli so leta 1962 s pesmijo Love Me Do, ki jo je kot petnajstletnik napisal Paul McCartney (pesmi sta pisala predvsem Lennon in McCartney, kasneje tudi Harrison). Najprej so jo izdali na mali plošči, leta 1963 pa na albumu Please Please Me (Prosim, ustrezi mi). S tem albumom se je v Veliki Britaniji začela beatlomanija, množice navdušenih oboževalk so na koncertih vreščale in padale v nezavest. Leta 1964 se je histerija po nastopu v tv-oddaji Eda Sullivana razširila tudi v ZDA in drugod po svetu, kjer so nastopali. Histerija je bila prevelika, da bi trajala. Zadnji koncert so odigrali v San Franciscu leta 1966. Povod za konec živih nastopov je bil koncert v Manili, kjer so jih napadli razjarjeni domačini. Filipince je poleg izjave o Jezusu razjezilo tudi dejstvo, da niso sprejeli povabila predsednikove žene Imelde Marcos na čaj (če so ga sploh slišali). Po teh dogodkih so se zdaj z resnično krvjo poškropljeni zlati fantje zaprli v studio in posneli album stoletja oziroma najboljši album vseh časov Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band po izboru revije Rolling Stone. Aprila 1970 je Paul McCartney v izjavi za javnost zapisal, da skupina The Beatles ne bo nikoli več delovala. Razlogov za spore je bilo mnogo, največ zdrah naj bi povzročila Lennonova žena Yoko Ono, ki je želela biti navzoča na vseh snemanjih in vajah skupine, česar drugi trije niso mogli sprejeti. Ugibanja o vnovični združitvi pa so se končala ob umoru Johna Lennona leta 1980. Beatli so bili prva »globalna« glasbena skupina, fenomen, ki je načel ameriško prevlado v svetu šovbiznisa in na odrih ustoličil Veliko Britanijo. S svežino in izvirnostjo so utemeljili sodobno zabavno glasbo. Na novo so opredelili tudi koncept glasbenega albuma in veljajo za pionirje na področju videospotov. Njihov nastop na newyorškem stadionu Shea, s katerim so začeli severnoameriško turnejo leta 1965, je pritegnil največje občinstvo v zgodovini koncertov dotlej in velja za mejnik v zgodovini pop in rock glasbe. Spremenili so način poslušanja popularne glasbe in njeno vlogo v vsakdanjem življenju. Sprožili so razcvet bohemstva, dolgih las in aktivizma v najrazličnejših družbenih in političnih okoljih ter podžigali gibanja za pravice žensk, enakopravnost gejev, vegetarijanstvo in okoljevarstvo. Prepotentno bi bilo trditi, da so bili botri kakšne velike delavske revolucije, kajti ko so zasloveli, so si najprej (tako kot buržoazija, ki so ji nasprotovali) tudi oni kupili velike hiše in okrog njih postavili ograje. Kakorkoli, Come Together, stopite skupaj, so nekoč rekli. To bi lahko bilo njihovo sporočilo za vse čase in vse družbene razrede. • Smilja Štravs